Prvi dan pripravništva se mi je v grlu zataknila ribja kost🐟

Z vami brukam Ajda G.🌸✨

Končno je napočil dan, o katerem sem sanjala že dolgo časa, in sicer začetek mojega pripravništva na eni izmed znanih tiskanih modnih revij. Ker smo bili dogovorjeni za popoldansko srečanje, sem se pred obiskom uredništva odpravila še na kosilo v bližnjo restavracijo, kjer se zgodba zares prične. Kaj je bilo tistega dne na meniju? Študentska pica (sir, sir, sir), slivovi cmoki s kompotom in ribji file z blitvo. V duhu zdravega življenjskega sloga, ki sem ga sklenila teden prej, sem se odločila za zadnjo možnost. Očitno pa si s kuharji restavracije (priznam, bolj menze) nismo delili definicije “fileja”. Moje kosilo je bilo videti kot boj na minskem polju, le da so bile tokratne ovire pravzaprav kosti. Majhne, velike, srednje – kar ti srce poželi! Z njimi sem se borila kar nekaj časa, dokler se mi ni ena zataknila v grlu, natančneje blizu žrela. Po petnajstih minutah precej neokusnih zvokov in nerodnih srečanj z ostalimi gostjami toalete, mi ni preostalo drugega kot da obiščem zdravstveni dom v centru. Vendar do pripravništva sem imela le še 25 minut! Z mestnim avtobusom sem zapeljala do tja, kjer mi je ekipa zdravnikov, med katerimi so bili tudi mladi pripravniki, v zadnjem poskusu pred obiskom urgence iz ust izvlekla kost, ki se je njim zdela sorazmerno  velika, meni pa ogromna. Ob procesu slinjenja pred vsemi in informaciji, da takšnega primera pri odrasli osebi niso zabeležili v zadnjih 20 letih, sem kolebala med sramom in ponosom. Po končani ribji odiseji so mi ostale še natančno štiri minute, da pridem v pisarno. Z manjšo zamudo in šprintom v petkah mi je to tudi uspelo, vendar se je izkazalo, da tisti dan še niso imeli dovolj dela zame, zato sem lahko šla domov. Moram priznati, da mi je to celo ustrezalo, zato sem se odpravila naravnost na kavč. P.S. Od takrat še nisem zaužila ribe ali ostalih članov živalskega sveta.

Ajda🌸✨

Deli objavo ⚡🤩

Share on facebook
Share on pinterest
Share on email