Biti ali ne biti čuden!?🤷‍♀

A veš tisto, ko te kar naenkrat zadane občutek, da štrliš iz svojega razreda ali iz skupine prijateljic? Potiho se vprašaš, če nisi slučajno tista tačudna😯

Shakespear bi se namesto biti ali ne biti, v resnici moral spraševal biti ali ne biti čuden. Srednja šola je čudovito grozen čas naših življenj. Za seznam vsega, kar lahko gre narobe, bi potrebovala dneve. Tako se vsaj zdi. Če pozabiš na vse teste iz neljubih predmetov, prevelikega obsega nalog, izzivov, obšolskih dejavnosti, razmišljanja o prihodnosti, sprememb v socialnem življenju, sprememb telesa, in še in še, te na koncu pričaka ugotoviti še, kam sodim. Kam spadam. Kam pripadam🤯🌟

Poznano? Verjetno.

To da te preganjajo in zasledujejo misli o biti ali ne biti čuden, ni niti malo čudno. Popolnoma normalen proces, ki nas (why, oh, why) zadane ravno nekje v času srednje šole, kjer je vse, kar je označeno za čudaško, potisnjeno v skupen koš. A pomemben glagol v zgornjem stavku je označeno.

Da nekaj ali nekdo velja za čudaško, potrebuje nekoga, da se tako odloči. Good news, resnica ene osebe ali skupine, ki se ji zdi, da obvladuje trenutno dramatično socialno življenje srednje šole, je svetlobna leta daleč od univerzalnih resnic.

Če je srednja šola čas, kjer se čudaškosti otepamo kot depiliranja dlak (auuuu), se življenje skoraj zagotovo obrne v študentskih letih, kjer se kar naenkrat vsi trudijo, da bi bili čim bolj čudaški. Lajf, ej🤦‍♀Vsa štiri leta truda in prilagajanja, da bi bili vključeni, so brez pomisleka vržena čez okno. Game on – začne se brainstorming session, kako se izpostaviti s svojo drugačnostjo. Morda se počutiš celo premalo čudno, da bi lahko pripadala. Weirdness just got weirder. 

V resnici je vse to popolnoma normalno, pričakovano in celo predvidljivo. Če v mislih pobrskaš med učbenike psihologije in prečekiraš poglavje o obdobju pubertete, ti bodo zadeve hitro bolj jasne (razen, če si ure psihologije gladko prespala). V času srednje šole se prične aktivna izgradnja naše identitete, kar že samo po sebi ni mačji kašelj. Ob poplavi vseh informacij, nasvetov in trendov, pa se stvari še zakomplicirajo👇

Čeprav je splet v vsej svoji slavi prinesel ogromno dobrih premikov naprej, je po drugi strani prinesel še na milijone ljudi, ki ti ponujajo virtualni vpogled v njihova življenja, to pa lahko v tebi bolj ali manj uspešno zasadi občutek, da se sama sebi zazdiš čudna, ker ne počneš tega ali onega, ker nisi takšna ali drugačna, ker ne uživaš v tem ali onem. Ni čudno, da se sama sebi zdiš čudna in da je lajf postal čuden, a ne?

V vsej tej zmešnjavi si zato v puberteti poskušamo pomagati s tem, da pripadnost iščemo v naši okolici in sami pri sebi preverjamo (ali pa slepo sledimo), če je identiteta, ki nam jo ponudi določena skupina, za nas ena A. In v življenju je velikokrat tako, da prej ugotovimo, česa nočemo, zato iskanje identitete velikokrat prepustimo zgodovinskemu procesu poskusov in napak 😛 A luč na koncu tunela te v čelo udari prej ali slej. Včasih že v srednješolskih časih odkriješ samo sebe, včasih se to zgodi le za trenutek in potem ti vse skupaj pobegne (aaaaaa). Te stvari pač niso najlažje, jebiga. 

Ob začetku študija, verjetno prvič priletiš v popolnoma novo okolje, nove ljudi in nove situacije. Vse to ti pomaga, da najprej vidiš, da “the struggle is real” velja za čisto vse. Tudi tista “najlepša, najbolj popularna, najbolj prilagojena” oseba, za katero se ti zdi, da ima svoj lajf bolj urejen kot Marie Condo, sebe fura čez isti, boleč, negotov in vedno spreminjajoč se proces. Vsi do neke mere furamo safr, saj na koncu dneva cilj za vse ostaja enak: Želja po sprejetju, z vsem kar si🌈

Plot twist: Vse skupaj je proces

Najbrž ti ne bo uspelo, da bi pri svojih x-letih spoznala vse svoje aspekte in svojo identiteto obesila na steno, kot za vedno dokončano sliko. Pričakuj dneve, ko se boš spraševala:

👉wtf sploh pomeni, da si nekam sprejet? 

👉skupine so bedne. Ne rabim jaz tega. I’m riding solo. 

👉a šteje, če ustvarim svojo skupino?

👉OMG našla sem najboljše prijatelje. Obožujem. Letim. Lahko sem, kdor sem.

👉šit. Jaz ne vem, kdo sem.

👉safr. 

👉okej, danes se mi mogoče svita????

Zapomni si, da je čudaškost nekaj popolnoma neotipljivega.

Svoj čas lahko vložiš v stvari, ki ti bodo prinesle nekaj drugega, kot anksioznost ob misli, da štrliš iz skupine ljudi. Brez skrbi preizkušaj, raziskuj, eksperimentiraj in s sabo resno debatiraj kako se počutiš. Predvsem pa si večkrat povej: Damn girl, res si kulsko čudna.

—-
Zate razmišljava in piševa ustanoviteljica Tara in vsestransko nadarjena Klara🧡
🤘

 

Deli objavo ⚡🤩

Share on facebook
Share on pinterest
Share on email